»Me je poklical (Anton Travner, op.a.), dal predme list papirja in svinčnik in zahteval, da napišem odstopno izjavo. Jaz se s tem nisem strinjal … Moja edina prošnja je bila, da se obdrži na neki način nedotaknjen NPU. Tukaj nismo prišli skupaj in potem so me v bistvu dejansko razrešili …«
»… je bila pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, ki je zahtevala od policije, da me vrne …«
»V bistvu je o tem odločilo sodišče in nihče od teh treh, ki ste jih vi navedli, ni imel možnosti izbire, zato ker neupoštevanje pravnomočnih sodnih odločb sodišča je kaznivo dejanje. In če jaz ne bi prišel nazaj, bi verjetno koga ovadil, verjetno gospoda Lindava, ker je bil moj prvi nadrejeni. Tako da ni bilo potrebe po nobenem vplivanju glede moje vrnitve. Nihče tudi, jaz sem prepričan, ni interveniral, da bi se jaz vrnil, zato ker sem imel v rokah pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo …«
»Če sem jaz lep, se vidi, da sem lep, mi ni treba govoriti …«
